Vse zgoraj navedeno je samo uvod s katerim vas želimo vse, ampak resnično vse, ne glede na to ali imate normalno, premajhno ali prekomerno težo, spodbuditi k čiščenju telesa. Poudarjamo, da tukaj ne bomo govorili o hujšanju in dietah ampak o pomenu čiščenja telesa strupenih in odvečnih snovi. V vsej zgodovini medicine in zdravilstva so dobro poznane razne čistilne kure v obliki posta, Kneipanja, čiščenja z vodo, itd. Vendar je prav v današnjem času, zaradi izobilja hrane na eni strani in stresa na drugi, k "razstrupljanju" treba pristopiti na sistematičen način. Občasna dieta pri hrani ali postenje sta pri reševanju težav in izboljšanju počutja dosti premalo, če si nismo kakovostno in strokovno očistili jetra, črevesje, popravili » PH » telesa iz kislega v bazičnega in sploh omogočili telesu, da reagira na zdravilne postopke, ki nam jih je predpisal zdravnik.

Z različnimi očiščevalnimi kurami si boste dobesedno očistili "navlako", ki ste si jo pridelali med letom.

Predlagamo očiščevalno kurov treh fazah:

1. faza

Prečistimo in okrepimo prebavila. V obilju si privoščimo kuhano ali na sopari dušeno zelenjavo ali zelenjavne juhe: korenje, krompir in buče ter druge podzemne vrtne plodove, kot so koleraba, zelena, janeževa korenina, od surove zelenjave pa so še najboljši kalčki, na primer mungo fižola in bučna semena.

Za kuho ne uporabljamo olja, raje stresimo čebulo, česen ali ingver v malo vrele vode, in ko spustijo sok, dodamo ostalo zelenjavo. Zaužijmo vsaj osem kozarcev čiste vode dnevno. Voda splakuje strupe in preprečuje izsušenost. Telo potrebuje zelo majhne količine beljakovin, da omogočimo hiter prehod hrane skozi črevesje. Beljakovine ga namreč upočasnijo. Da se izognemo živalskim beljakovinam, uživamo poleg žit tudi stročnice, kalčke in semena (sezamova, bučna, lanena in sončnična).

2. faza

Spodbujamo površinske organe izločanja, kot so črevesje, pljuča, limfni sistem in koža. Okrepi se tudi odpornost proti vnetjem in alergijam. Najbolj priporočljiva žita za čiščenje prebavil so riž, proso, pira (predhodnica pšenice), ajda, soja in amarant (prastara žitarica). Namesto pšenične moke uporabljajmo v prvi fazi razstrupljanja raje graham moko. Žita prevremo v malo slane in z zelišči začinjene vode ter pustimo pokrito na sopari, da nabreknejo.

3. faza

Pomaga globinskim organom izločanja, kot so jetra in ledvice, izločiti najbolj trdovratno uskladiščene strupe: živila, bogata z B vitaminom (pšenični kalčki), limonin sok v mlačni vodi spodbuja delovanje jeter, aktivira razstrupljevalne encime (pomaranče, limone, mandarine, grenivke), sveži sokovi (korenček, rdeča pesa, ingver, zelena, vodna kreša, jabolka), avokado vsebuje lecitin, ki pomaga pri prebavi maščob, grenka zelenjava (radič, regrat, peteršilj), olivno in sezamovo ter olje iz lanenega semena in začimbe: rožmarin, kurkuma, peteršilj, origano, timijan.

Trajanje posameznega postopka

Posamezna faza naj traja vsaj dva do štiri tedne, preden preidemo na naslednjo. Postopkom iz prve faze dodamo nove na drugi in nato še na tretji stopnji.

Še druga priporočila

Poleg prehrane skrbimo tudi za dovolj gibanja na svežem zraku, plavanja…, proces razstrupljanja lahko podkrepimo še z masažo, aromaterapijo, akupresuro…

Na dlaneh in stopalih poiščemo refleksne točke, ki pospešujejo čiščenje črevesja, dihal, limfnega sistema in kože… Refleksne točke za pospešitev razstrupljanja, ki spodbujajo prebavila in vranico, so na sredini obeh stopal na njuni notranji strani, ki je usločena (kdor nima ravnih stopal). Območje refleksne točke in njeno okolico masiramo z blagimi pritiski približno dve minuti.

Namesto deodorantov (pogosto vsebujejo težke kovine in strupene snovi) uporabljajmo kamen iz kristala, izogibamo se škodljivim vplivom iz okolja (kemična čistila zamenjamo z naravnimi in ekološko prijaznimi).

Oblačila iz bombaža, lanu, svile, viskoze… naj bodo prevladujoči deli naše garderobe, v svojem domu namestimo ionizator, ki učinkovito varuje pred škodljivimi vplivi sodobnih materialov, sevanj računalnikov in električne napeljave.

Simptomi motenj spanja:

- bolnik ne more zaspati in se ne naspati, spanec je prekinjen vse

- tri motnje se lahko pojavijo druga z drugo in tretjo, da bi pa 2 ne mogel zatisniti očesa », kot pogosto kdo trdi, pa se zgodi zelo redko.

Praktični nasveti:

- Poskrbite za blag prehod z dnevnih aktivnosti v nočni mir. Naredimo lahko še krajši sprehod.

- Tik, preden gremo spat, ne jejmo obilnih obrokov.

- Po 16. uri ne uživajmo več poživil, kot so kava, pravi čaj ali kola. Tudi alkohol uničuje spanje.

- Bodimo redno aktivni, veliko se ukvarjajmo s športom in potem bomo zvečer utrujeni.

- Zapisujmo si stvari za naslednji dan, s katerimi se sicer v mislih ukvarjamo še naprej, zaradi česar ne moremo zaspati.

- Prava temperatura prostora za spanje je okoli 18 stopinj celzija.

Hladne noge in roke imajo številne vzroke: zastrupitve s težkimi kovinami, živčne bolezni, slabo delovanje ledvic, nizek krvni tlak ali napačna obleka. Obleka je odločilna za zaščito rok in nog pred mrazom. Superge na primer pospešujejo potenje nog.

Eden izmed vzrokov je tudi psihičen – strah in stres znižujeta temperaturo kože, pri čemer ima posebno vlogo vegetativno živčevje. Če se mu zdi, da je nevarnost blizu, sproži zožitev kožnih žil. Kot uspešna terapija pretočnih motenj rok in nog se je pokazal avtogeni trening, ki pa se ga je treba naučiti pri strokovnjaku.

Preizkušena samopomoč:

Stran s kavo in cigareti

Kofein in nikotin zožujeta žile v koži.

Urimo kožne žile

Izberemo sobo s primerno temperaturo in potopimo roke za 3 do 5 minut v posodo s hladno vodo. Nato se napotimo v hladen prostor (klet ali kopalnico) in ponovno potopimo roke za 3 do 5 minut v toplo vodo.

Hoja po vodi

Stopimo v kad, ki smo jo do sredine meč napolnili s hladno vodo, in hodimo sem in tja, tako da dvigujemo noge iz vode. Pričnimo z 1 minuto in počasi stopnjujemo do 5 minut, kolikor pač vzdržimo.

Še nekaj praktičnih nasvetov: nosite nogavice iz mešanih tkanin, ki vpijajo pot in izolirajo noge; pazite na udobno obleko; uporabljajte več kosov obleke – bolje kot par debelih nogavic ščitita noge dva para tankih; v mrazu si pokrijte glavo s kapo, klobukom, čepico…

Zdravo srce

Zdravo srce je osnova za življenje. Nezdrava prehrana, premalo telesnega gibanja in kajenje, to so najpomembnejši vzroki srčno - žilnih bolezni. Škodljive življenjske navade se vedno bolj pogosto pojavljajo tudi pri otrocih in mladini. Zato je nujno, da imamo osnovne informacije kako lahko preprečimo možnost obolelosti za boleznimi srca in ožilja. 

Dejstvo je, da so bolezni srca in ožilja dandanes ubijalec številka ena. Sistem cirkulacije sestavlja srce, ožilje in kri. Njegova funkcija je distribucija kisika in hranil do vsake celice, transport ogljikovega dioksida ter odpadnih snovi iz celic, uravnavanje PH- vrednosti, uravnavanje telesne temperature in sposobnost strjevanja krvi v slučaju krvavitev.

Kako srce deluje?

Srce dnevno prečrpa kar sedem tisoč litrov krvi in stotisočkrat utripne. Od rojstva do osemdesetega leta starosti je to 250 milijonov utripa. Pa vendar je ta življenjsko pomembna mišica velika le za pest. Srce lahko primerjamo s črpalko in vsaka črpalka ima seveda tudi cevi. Pri srcu so to žile in zato vedno, ko govorimo o srcu govorimo o srčno – žilnem sistemu. Srce se mora s svojim delovanjem prilagajati različnim potrebam in okoliščinam, recimo pri teku. Bitje srca se pri telesni obremenitvi poveča. Do tega pride zaradi večje potrebe kisika v telesu. Največ kisika potrebujejo tudi tisti deli telesa, ki so dejavni.

Koronarne arterije napajajo preko sten srca kisik in hranila, ki so nujna za delovanje srčne mišice. Če pride do zmanjšanja dobave kisika, se pojavi bolečina v prsih. Če pride do zamašitve koronarnih arterij in je preprečen dotok krvi v srčno mišico, pride do srčnega napada. Med dejavnike tveganja za bolezni srca spada tudi visok krvni tlak. Visok krvni tlak dodatno obremenjuje srce, saj mora pri zožanem žilju močneje potiskati kri po žilah. Visok krvni pritisk (hipertenzija) pa lahko rezultira v kap.

Najpogostejši vzroki za nastanek zmanjšanja pretoka so obloge maščob in holesterola na stenah ožilja. Raven holesterola v krvi je potrebno nadzorovati, vendar se brez njega ne bi odvijali življenjsko potrebni procesi v telesu. Poznamo dve obliki holesterola. Eden je tisti, ki človeku škoduje in ki ga moramo obdržati na čim nižji ravni. Drugi pa je človeku manj škodljivi holesterol, ki pa je odvisen od številnih dejavnikov, zlasti od prehrane in načina življenja.

Vzrok povečane količine maščob je nepravilna prehrana, zato naj bo izbira hrane čim bolj pestra. Odločajte se za žita in izdelke iz njih, zelenjavo in sadje. Uživajte hrano, ki vsebuje malo maščob (čim manj nasičenih maščob in holesterola) in malo sladkorja. Pomembno je omejiti vnos soli. Pitje alkoholnih pijač naj bo, tudi zaradi visoke vsebnosti energije, zmerno. Odsvetujemo tudi pitje večjih količin kave.

Dejavnik tveganja je tudi stres – stresi so sicer zelo različni.

Torej, najpogostejši dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja so: nepravilna prehrana, premalo gibanja, kajenje, stres, prekomerno pitje alkohola, debelost in visok krvni tlak.

Resnično Vam polagamo na srce, da bodite pozorni nase in na zadeve, ki jih "dajete" vase!

Bodite pozorni tudi na opozorilna znamenja, ki morda kažejo na možnosti za prihajajoče zdravstvene težave s srcem in ožiljem.

Oteženo dihanje – vzrok za oteženo dihanje je lahko bolno srce, lahko pa je vzrok tudi v bolnih pljučih ali pa v spremenjeni sestavi krvi.

Bolečina – nevarna je občasna bolečina, ki je posledica premajhne preskrbe srčne mišice s kisikom ("angina pektoris", ki se občuti v prsnem predelu in ne v predelu srca. Vzrok za bolečino na levi strani prsnega koša je lahko v srčni mišici ali pa tudi izven srca (vnetne in druge spremembe sklepov, bolezni pljuč…) Kratkotrajna, zbadajoča bolečina v predelu srca največkrat ni nevarna. V primeru bolečine je dobro, če si srčni predel pogrejete s termoforjem – vročina širi žile, zožene zaradi krča.

Modrikavost kože in sluznic – vsak z modrikasto kožo ni izključno srčni bolnik in tudi vsak srčni bolnik nima tega znamenja.

Oteklina – otekline na nogah so znano znamenje za srčne bolnike, vendar oslabela srčna mišica ni poglavitni vzrok. Le ta je – upočasnjen in oslabljen pretok krvi v dovodnicah ob izraženih krčnih žilah.

Motenje srčenga utripa – normalno število utripov je 60 do 80/minuto. V primeru večkratnega nerednega utripanja srca se posvetujte za ugotovitev vzroka s svojim zdravnikom.

Za konec še nekaj dolgo znanih zapovedi za zdravo srce:

Najprej moramo biti pozorni na svoje prednike. Če so ti zgodaj umirali in sicer zaradi srčno – žilnih bolezni, potem gotovo tudi za nas obstaja večje tveganje. Zato je zelo pomembno, da pazimo na način življenja. Uravnavajte in nadzorujte svoj krvni tlak. Najdite čas za redno telesno dejavnost, ne le enkrat na 14 dni – s tem bolj škodujete kot koristite. Pazite na prehrano, jejte zdravo in uravnoteženo prehrano, ki naj vsebuje veliko zelenjave in malo koncentriranih maščob, izogibajte se prekomernemu uživanju sladkarij. Srcu zelo škodi tudi prekomerno pitje alkohola, kajenje in podobne razvade.

Pogosto se pojavljajo priporočila kot so: najboljša vadba je pol ure na dan ali trikrat na teden. To je tako, kot če bi trdili da imajo vse ženske na svet 55 kg in vsi moški 75 kg. Verjetno bi res zadeli večino, vsekakor pa ne bi bili vsi zadovoljni. Nekdo potrebuje več aktivnosti, drugi manj. Najpomembneje je, da je vadba redna in sistematična. Bolje vsak dan 10 minut kot konec tedna eno uro. Občasna telovadba ne zaleže.

Še nekaj – prednosti gibanja na prostem: nadihamo se svežega zraka, se oskrbimo s kisikom, okrepimo kondicijo in dobro počutje ter – kar je najpomembneje . napovemo vojno bacilom.

Naše telo nam začne pošiljati opozorila, na katera bi morali biti bolj pozorni. Telesna »inteligenca« hitro spozna, kaj organizmu manjka in nam to preko počutja tudi pove. Občutek utrujenosti je torej zaščitni mehanizem telesa, ki nas pravočasno opozarja in brani pred prehudo izčrpanostjo ali boleznijo. Utrujenosti brez vzroka ni.

Kadar občutek utrujenosti tako poseže v našo življenjsko učinkovitost, da nas začne omejevati, je smiselno začeti iskati vzroke zanjo. Najprej se lahko vprašamo, ali bi utrujenost lahko bila posledica napačnega življenjskega sloga – odgovor telesa na prevelike obremenitve in skrbi ter premalo prostega časa. Najprej moramo razmisliti o razdelitvi časa za delo, počitek in spanje. Že pred več kot sto leti je začelo veljati pravilo zdravega življenja – načelo 3 x 8 : 8ur dela, 8ur sprostitve in 8ur spanja.

Pomladanska utrujenost

Na občutek utrujenosti lahko vplivajo tudi različni zunanji dejavniki: npr. nizek zračni tlak, megla, ki nas naredi malodušne in nam vzame vso voljo do dela, poletna vročina, deževni dnevi, mraz, polna luna, letni časi in tako dalje.

Po dolgi zimski sivini se na prve pomladne žarke pogosto odzovemo s t.i. pomladansko utrujenostjo. Znaki, po katerih jo prepoznamo, so : pomanjkanje energije, manjša fizična zmogljivost, preutrujenost, brezvoljnost, motnje koncentracije, kar vse skupaj pripelje do upada delovne učinkovitosti.

Ta se pogosto povezuje z nezadovoljstvom, ki lahko vodi celo v blago obliko depresije. Veliko ljudi ima moten spanec. Zaradi oslabljenega imunskega sistema je večja tudi možnost okužb. Padec odpornosti je prepoznaven po tem, da pogosteje zbolimo (v tem času najpogosteje za virozami). Sonce nas vabi v naravo, mi pa brezvoljni poležavamo doma. Nastopila je pomladanska utrujenost.

Kaj lahko storimo sami za preprečevanje ali zmanjševanje utrujenosti?

Z nekaj koristnimi ukrepi lahko pomladansko utrujenost preprečimo ali pa vsaj omilimo, če je do nje že prišlo. Osnova naj bo zdrava in uravnoteženaprehrana, z veliko sadja in zelenjave. Da bi obnovili porabljene zaloge, je poleg zdrave prehrane priporočljivo jemati tudi vitaminsko mineralne pripravke, ki vsebujejo dnevno priporočene količine teh pomembnih snovi. Dodatki k prehrani so najbolj učinkoviti, in je njihovo uživanje varno, če se pravilno odmerjajo in pravilno kombinirajo (prenizke doze so neučinkovite, previsoke pa potencialno škodljive). Zato je priporočljivo upoštevati nasvet strokovnjaka.

Za preprečevanje pomladanske utrujenosti je priporočljivo več gibanja v naravi. Zaželeno je, da se čim krajši čas zadržujemo v zaprtih prostorih. S krepitvijo imunske odpornosti organizma zmanjšamo nevarnost pred okužbami. Zelo pomembno je, da kritično precenimo svoj življenjski slog in vanj vnesemo kakšno spremembo: zmanjšanje vsakodnevnih obremenitev, prosti čas, spanje, prehrana, izogibanje nezdravim razvadam, gibanje in fizična aktivnost, stik z naravo, sprostitvene tehnike, skrb za prijetne medčloveške odnose, vlaganje energije v zdrav partnerski odnos, negovanje drobnih življenjskih radosti, pozitivna duševna naravnanost, veselje do življenja. Najti moramo tudi svoje otočke miru, kjer smo lahko sami, ali pa poiskati pomoč, kadar čutimo, da vsega ne zmoremo sami. Predvsem pa moramo biti zadovoljni sami s seboj, s svojimi bližnjimi in se dobro počutiti v okolju, v katerem živimo.

Kadar pa kljub vsem poizkusom ostajamo nemočni, poiščemo strokovno pomoč.

Vzroki prehlada niso najbolj jasni. Občutek mraza namreč sam po sebi ne povzroča prehlada niti ne poveča dovzetnosti za okužbo z virusom. Raziskave so pokazale, da se prehlad pogosteje pojavi pri ljudeh, ki so utrujeni ali čustveno izčrpani, imajo alergijske spremembe v nosu ali žrelu, a tudi pri ženskah v obdobju med menstrualnima cikloma.

Najprej naj predstavimo nekaj splošnih dejstev o prehladu.

Znaki prehlada se pojavijo že naslednji dan ali najpozneje tri dni po okužbi. Začne se z nelagodnim občutkom v nosu ali žrelu, ki mu sledijo kihanje, nahod in zmerno slabo počutje, Prvi znaki vnetja so zamašen nos, suhost in bolečine v žrelu ter hripavost. Telesna temperatura je običajno sprva nekoliko povišana, pozneje pa normalna. Izcedek iz nosu je voden in bister ter v prvih dveh dneh bolezni zelo moteč. Čez čas je gostejši, moten, rumeno zelen in manj obilen. Veliko bolnikov s prehladom tudi kašlja.

Trajanje

Bolezen običajno mine v štirih do desetih dneh, suh ali produktiven kašelj pa lahko vztraja še drugi teden bolezni. Prehlad ponavadi mine sam od sebe, le redko pa pride do zapletov, kot sta vnetje obnosnih votlin in srednjega ušesa.

Prehlad se širi z neposrednim stikom, z izločki iz bolnikovih zgornjih dihal, ki pridejo na kožo zdrave osebe ali predmete. Najpogosteje viruse prenesemo z umazanimi rokami na nosno sluznico ali očesno veznico, zato je higiena rok v obdobju prehladov nadvse pomembna. Nekateri virusi prehlada se širijo tudi s kapljično okužbo.

Dober imunski sistem zagotovo spada med najpomembnejše odganjalce prehladnih obolenj. Imunski sistem je v nenehni pripravljenosti in se odzove takoj, ko v telo vdrejo povzročitelji bolezni. Če deluje pravilno, takoj po vdoru povzročitelja ustvari protitelesa, ki ga sistematično uničijo. Jasni znaki, da imunski sitem deluje slabše, je pogosta obolevnost, zlasti za angino, prehladi, bronhitisom,… Imunski sistem se v različnih življenjskih obdobjih spreminja. Takoj po porodu otroka varuje materin imunski sistem, vendar to traja le kratek čas: otrok mora razviti svoj imunski sistem. Tu tiči vzrok, zakaj otroci v prvih letih življenja pogosto obolevajo.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov na imunski sistem v veliki meri vpliva tudi duševnost. Vsakič, ko doživimo kaj pozitivnega ali negativnega, možgani ustvarijo informacijsko snov, ki pomaga organizmu, da se prilagodi novemu položaju.

Imunski sistem se gradi in tudi ruši. Če začutite:

- različne difuzne težave

- pobitost in potrtost

- razdražljivost

- motnje spanja

je z vašim imunskim sistemom najbrž nekaj narobe. Obiščite zdravnika. Še posebno pozorni bodite na naslednje znake: pogoste okužbe, prehladi, ponavljajoča se vnetja mehurja, trdovratna glivična obolenja, težave s kožo, pogost herpes, težke motnje koncentracije, glavoboli, depresija, izguba želje po spolnosti.

Kako lahko prehlad preprečimo?

Če se sprašujete zakaj nismo imuni proti prehladu je odgovor – ker se imunski sistem lahko brani proti povzročiteljem obolenja samo, če ga pozna. Virusi prehlada in gripe pa se vedno znova spreminjajo in sicer spreminjajo svojo vrhnjo plast in so zato našemu imunskemu sistemu vedno tuji oz. novi. Zato tudi še niso odkrili cepiva proti prehladu.

Nekaj praktičnih nasvetov:

1. Zgodaj spat in zgodaj pokonci! Ne spite ne manj, ne več kot potrebujete (večina ljudi potrebuje od šest do osem ur spanja).

2. Čimveč, vsaj uro ali dve na dan hodite po gozdu ali bližnjih hribih ter vsrkajte vase čimveč čistega zraka in sončne svetlobe.

3. Vsako jutro si s posebnim strgalnikom očistite jezik in nato pet minut žvrkljajte hladno stisnjeno sončnično ali sezamovo olje.

4. Uživajte hrano, ki krepi sluznice in čisti dihalne poti (korenček, repa, črna redkev, hren).

5. Uživajte čimmanj hrane, ki zasluzi dihalne poti, torej mleka, mlečnih izdelkov in kruha, predvsem pšeničnega, zlasti belega.

6. Redno pijte čaj materine dušice, ki razkužuje dihalne poti. Pijte ga od 2 – 3 krta na dan, in sicer med obroki.

7. Humor, smeh in dobro razpoloženje krepijo imunski sistem. Po sproščenem smehu se število imunskih telesc v krvi poviša. Zato velja priporočilo: vsaj enkrat na dan se od srca nasmejte.

Pomembno je tudi, da ločujete med prehladom in gripo. Slednja je precej nevarnejša in se ponavadi pokaže z mnogo močenje izraženimi težavami kot prehlad. Nujno obiščite zdravnika, če so simptomi prehlada močnejši kot opisano, imate vročino in boleče mišice.

Inhalacija kamilic in timijana

Ob začetku prehlada lajša inhalacija bolečine in ustavi dražeč kašelj.

Priprava

V loncu zavremo 3 do 4 l vode. Dodamo 2 jedilni žlici kamiličnih cvetov in 2 jedilni žlici timijanovih listov. Pustimo stati 10 minut.

Inhalacija

Vsebino za inhaliranje zlijemo v veliko skledo. Obraz držimo nad soparo, glavo, zgornji del telesa in skledo pokrijemo z veliko brisačo. Vdihavamo počasi in globoko, izmenoma skozi usta in nos. Vdihavanje nam mora biti ugodno, para naj nikakor v dihalnih poteh ali na koži ne peče! Če pa se to zgodi, obraz odmaknemo, pozneje pa ga spet približamo skledi. Inhaliramo najmanj 8, največ pa 15 minut.